Gibalni razvoj otroka poteka na dveh ravneh: razvoj gibanja celega telesa (groba motorika) in razvoj gibanja roke (fina motorika)
Razvoj fine motorike predstavlja pomemben razvojni mejnik v razvoju otroka. Razvoj prijema se začne že ob rojstvu in sledi skozi različne faze razvoja, ki se naj jih ne bi preskakovalo. Fina motorika se nanaša na majhne gibe manjših mišic in mišičnih skupin, ki se kažejo v finih gibih rok, prstov, zapestja, nog in obraza.
Na začetku ima dojenček večinoma časa dlani stisnjene v pest. Prisoten je prijemalni refleks, ki izgine najkasneje nekje do približno 6. meseca. Fina motorika je temelj koordinacije in se začne razvijati s prenosom predmetov iz roke v roko sočasno s prečkanjem sredinske črte nekje pri šestih mesecih. (Jelovčan, Pišot) Približno okoli 9. meseca se začenja razvijati pincetni prijem. Kasneje pincetni prijem uporabljamo pri pisanju, risanju, zapenjanje gumbov ipd.
Fina motorika sodi med bolj zapletene gibe. Skupaj z dobro razvitim čutom otipa je sposobnost gibanja rok in prstov motorična podlaga za vsako delovanje. (Pauli in Kisch)
Maria Montessori pravi, da se mišljenje najprej izraža v rokah, nato v besedah. (Jelovčan, Pišot)
Predšolsko obdobje je pomembno za razvoj fine motorike, saj jo otroci potrebujejo za različne dnevne aktivnosti in gibalne naloge. V tem obdobju je fina motorika za otroke še precej naporna. Pomembno je, da že v zgodnjem obdobju otroku nudimo različne vsakdanje dejavnosti, kot so: prijemanje, držanje, samostojno hranjenje, prijemanje drobnih predmetov, oblačenje, obuvanje, zapenjanje gumbov/zadrg, zavezovanje vezalk ipd.
Razvoj fine motorike je povezan kasneje s šolo, saj velik del pouka zahteva uporabo fine motorike – rezanje s škarjami, risanje, barvanje. Razvoj fine motorike je povezana tudi z razvojem pisanja; od tega kakšen bo položaj in velikost črk, hitrost pisanja in drža pisala. Vse to pa vpliva tudi na učenje.
Kljub dobremu obvladanju vsakodnevnih aktivnosti se fina motorika razvija še vse do adolescence, največkrat prek športnih aktivnosti in hobijev. (Jelovčan, Pišot)
Nekaj dejavnosti, kjer uporabljamo fino motoriko:
– držanje barvic, čopičev, svinčnikov
– pomivanje posode
– rezanje sadja, zelenjave
– zavezovanje
– sestavljanje kock
– lepljenje in striženje
– umivanje in ščetkanje zob
– uporaba jedilnega pribora
– zapiranje zadrg in zapenjanje gumbov
– nizanje predmetov na nit
– brisanje prahu/mize/tal
– zaklepanje in odklepanje vrat/različnih ključavnic
Nekaj dejavnosti, kjer lahko spodbujate razvoj fine motorike:
– risanje, barvanje
– igranje s plastelinom ali testom ali glino ali peskom (oblikovaje kroglic, kač, sejanje moke v posodo, oblikovanje različnih oblik… Odlični pripomočki, ki krepijo mišice rok in izboljšajo koordinacijo prstov ter vizualno percepcijo.)
– igra s kockami
– uporaba pincete ali ščipalke
– trganje papirja (pomembna dejavnost za razvoj moči v prstih in čvrstost pincetnega prijema; lahko namesto papirja uporabite drevesni list, kolaž, lepenko ipd..
– mečkanje papirja (koordinirano gibanje prstov)
– igranje z gumbi (lepljenje gumbov na papir, zapenjanje majice, natikanje na vrvico)
– vezalke (nanjo lahko nizamo gumbe/makarone/slamice, pletemo različne vzorce, zavezujemo čevlje..)
– elastika (lahko si jo nadene na roko ali ovije okrog prstov/rolice)
VIRI:
Hrovat, L. (2017). Razvijanje fine motorike. Didakta, 26(194). Na spletu: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MA43XI3T/d5869908-0426-4e81-9499-452f50800b3c/PDF
Jelovčan, G., in Pišot, R. (2016). Pomen in razvoj drobnih gibalnih spretnosti v zgodnjem otroštvu. Na spletu: https://www.researchgate.net/publication/311825769_Pomen_in_razvoj_drobnih_gibalnih_spretnosti_v_zgodnjem_otrostvu
Pauli, S. in Kisch, A. (1996). Kaj je mojemu otroku: Moteno gibanje otrok. Ljubljana: Založba Kres.
The Understood Team. Fine Motor Skills: What You Need to Know. Na spletu: https://www.understood.org/en/learning-attention-issues/child-learning-disabilities/movement-coordination-issues/all-about-fine-motor-skills
